Amen čeraja buti za te šaj sarine te osetinen pes šukar

Amaro dejbebuti tano te da arka ko sarinipaskoro angledžajbe kova ka vazdel o sastipe, te čhinava o nasvalipe thaj te arakhamen taro diferentna forme sastipaskere pretiba.

Amen čeraja dejbebuti taro amare phuvjakere radžaja/vlada, but retko amari buti tani irami direktno ko samanuša/sarinenge. Ko than odoleske amen sijam sar jek nukta koja phandela o džandipe hem i buti čeribe barabar sar ko misal e regionencar, e trujalpuvjakere khedibaja thaj o komune, e provincijakoro khedipe hem oranizacie kola tane intresirime ko olengoro butikeribe.

O šukar sastipe tano najbaro diso ko dživdipe e buteder manušengoro. Telo jek but baro vakti e manušengoro sastipe ulo pošukar ki Švedia. O maškaruno beršengoro dživdipe barilo hem o javerada sastipaskere buča džana ko jek pozitivo rig. Ked ka dikhel pes ki suština amen sijam sare but pošukar akana, o javeripe/razlika maškar o grupe so isi olen najbilačhe hem odolen so isi najšukar sastipe sikavela kaj oj uklela nego so hulela.

Jek bari buti amenge tani te prioriterina o najbare sastipaskere pučiba hem te da dumo te šaj nakhaven pes odola prepreke soj tane sarinenge da bi te šaj o manuša te ovel olen jek šukar hem jekakajek sastipe.

Akala tane disave taro odola satipaskere pušiba kolencar amen čeraja buti

Alkohol, droga, steroidia, duhani hem komari

Jek but baro cilj amare bučake tano te tiknjara o lejbe duhani hem te čhinava o našavipe/šteta taro alhohol. Amen isto agjehare keraja buti bašo jek sarinipaskoro khedipe kote naje te ovel droga hem steroidia thaj te tiknjara o komardžiluko.

Psihično sastipe hem bajrojbaskere uslovia

Amen čeraja buti te bajrara o psihično nasvalipe thaj o korkorimudaribe ko sa o manušibe, hem isi amen specijalno fokus e čhavenge thaj e ternenge. Amen čeraja buti hem te šaj osigurina sarinnegoro čačipe hem šaipe bizo te čera razlika ko seksualikano thaj džuvljano-muršano identiteti ko sarinibe/društvo.

Seksualikano sastipe

Amen lačharaja/pratinaja hem džaja palo odola čhinavibaskere buča keribe soj tane bašo o hiv thaj javera seksualikane nasvalipa so prenesinenapes.

Badalikano/fizikalno than

Amen isi amen butidejbe te arakha, lačhara/šukarkera thaj te cida e sastipaskere rizikia ko akava trujalibe/than.

Astaribaskoro/zarazno arakhibe thaj dolibaskere nasvalipa

Amen sijem odgovorna bašo e manušengoro arakhibe taro o dolibaskere nasvalipa thaj amen pratinaja o bajrojbe zarazna nasvalipa ki amari phuv thaj avrijal olatar. Amen čeraja analize ko amare labaratorie hem isi amen sprema te čera rodikeriba/dikljariba taro zumavibe/proba soj tane astaribaskere nasvalipa dive rat.

Vakcine

Amen preporučinaja/dejbegodi e phuvjakere radžake save vakcine so šaj te khuven ki nacionikani programa. Odoleske tano but baro te pratinen pes/dikhen pes odola programe soj tane več aktuelna da bi te dikhelpes te na valjanena ola te meninen pes.

Antibiotikakoro imuniteti/arakhibe

Bakterie kola so bajrarena plo otpornost, imuniteti tari antibiotika tano jek problemi kova so bajrola. Amen khedaja hem bičhavaja džandipe dži ko sastipaskere khera thaj ko sa o manuša ki amari država so ola valjani te čeren da bi tiknjarena o pretiba taro nasvalipa. But tano baro/važno te šaj kerelpes o manuša te na astaren akala astaribaskere nasvalipa ko sastipaskere khera.

Tikni fakta bašo e Sastipaskoro organi

  • E Sastipaskoro organi avgorkerga ple bučaja 1 januar 2014 berš.
  • Akava organi čerela buti ki Solna thaj ko Östersund.
  • Amen isi amen džigde 600 manuša so čerena amenge buti.
  • Akava organi tano telo o Socialikano departamenti.

Kontakti

Privatno manuš šaj te irinipe bašo godidejbe ko 1177 godidejbe bašo dejbe arka/pomoš ja palem bičhalibe dži ki najpaše dikhljaribaskoro kher, infektivnoklinika ja palem vacinakorothan bašo o medicikano dikhibe.

Telefoni

010-205 20 00

E-pošta

info@folkhalsomyndigheten.se

Poštanska adrese

Folkhälsomyndigheten, 171 82 Solna
Folkhälsomyndigheten, Box 505, 831 26 Östersund

Poseta adresa

Nobels väg 18, Solna
Campusvägen 20, Östersund